Čitalnica

Prvi slovenski »Brand Bible«

24.08.2018

Na področju razumevanja znamk in znamčenja je dandanes precej zmede, predvsem pa se konceptu znamčenja po večini posvečamo preveč površno. Prva slovenska strokovna literatura o znamčenju nagovarja to tematiko celostno in podaja celovit vpogled v svet pojmovanja največjega neotipljivega premoženja podjetnikov, lastnikov, deležnikov in vseh drugih, ki jih zanimajo znamke in jih pojmujejo kot pomembne tržne subjekte.
Več o ... Več »
Doživetje obronkov Kočevskega (pra)gozda

12.06.2016

Povsod nered! Kar pade na tla, tam ostane. Nekdaj gladka obličja so zaraščena in nihče si ne prizadeva, da bi jih znova zgladil. Živelj je povsem prepuščen lastni iznajdljivosti na poti preživetja in pri tem prav nič uglajeno pušča svoje sledi. Skratka, estetika, kakršna nam je priučena, je tukaj brez vsakršne vrednosti. In natanko zato je tako neskončno lepo ...
Več o ... Več »
Razmere se spreminjajo – na bolje. Počasi, pa vendarle.

03.06.2016

Gorsko kolesarstvo je v Sloveniji razcvetu – ne glede na številne omejitve, ki narekujejo njegov zakonit razvoj. »Zdajšnje razmere škodijo vsem. Naravi, ker kolesarjev ni mogoče nadzirati in usmerjati. Nam, ki spodbujamo razvoj gorskega kolesarstva. Lokalnim skupnostim in turističnim ponudnikom, ker jim ne omogočajo gospodarskega razvoja. In navsezadnje kolesarjem, ki jim nenehno grozi, da se bodo znašli v neprijetnem položaju,« povzame Peter Dakskobler, soorganizator odmevnega festivala Soča Outdoor, tudi član konzorcija Odprimopoti.si.
Več o ... Več »
Prihodnost je tukaj!

11.02.2016

Se spominjate filmske uspešnice Popolni spomin (Total Recall) iz leta 1990, v kateri je glavni junak v podobi Arnolda Schwarzeneggerja odpotoval na virtualne »počitnice« na Mars? Kdo bi si tedaj mislil, da bi lahko čez dobri dve desetletji film že arhivirali v predal realističnih filmov in ne znanstveno-fantastičnih? (No, vsaj deloma.)
Več o ... Več »
Zgodba o znamenitih trojanskih krofih

07.02.2016

Trojanske krofe je mogoče kupiti samo tam, kjer jih pripravljajo – na Trojanah. Kupiti jih je mogoče samo sveže, še tople; nikoli jih ne pripravljajo na zalogo. V petinpetdesetih letih oziroma odkar jih cvrejo, so jih ocvrli in prodali okoli 110 milijonov.
Več o ... Več »
Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj

04.02.2016

»Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?«, so se spraševali govorci na okrogli mizi na sejmu Natour Alpe-Adria, ki je bil zadnji teden januarja 2016 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.
Več o ... Več »
Steve Fallon: popotnik in pisec, ki je postavil Slovenijo na svetovni turistični zemljevid

02.02.2016

»Majhna Slovenija premore obilje privlačnosti in aktivnosti, ki nekajkratno presegajo velikost države. Celo serijski obiskovalci Slovenije, kakršen sem sam, pogosto obstanemo in ostrmimo, osupli nad lepoto dežele,« pravi o Sloveniji Steve Fallon, popotnik in pisec, avtor prvega turističnega vodnika po samostojni Sloveniji v angleškem jeziku.
Več o ... Več »
Zakonodaja ne dohaja razvoja

09.12.2015

Poznate spletni portal EathWith (www.eatwith.com)? (Kar bi lahko prevedli v Jejte z ...) Na njem Laila, Maročanka, ki živi v ZDA, vabi takole: »Prihajam iz barvitega Maroka. V moji kulturi je gost dar. Doživite ta čudoviti delček sveta ...« Skozi kulinariko. Laila vabi goste na svoj dom, v svojo kuhinjo. Je ena od ponudnic kulinaričnih doživetij na portalu, ki ljubiteljem kulinarike omogoča, da to spoznavajo najbolj neposredno: pri domačinih
Več o ... Več »
Dejan Križaj o inovativnosti v slovenskem turizmu

05.12.2015

Dnevi slovenskega turizma 2016 so bili docela v znamenju apela za re-invencijo slovenskega turizma. Na vseh ravneh. O njej smo se pogovarjali z dr. Dejanom Križajem, predavateljem na Turistici, fakulteti za turistične študije v Portorožu. Pred slabim desetletjem je spodbudil odprtje Banke turističnih priložnosti Slovenije pod okriljem Slovenske turistične organizacije za zbiranje in povezovanje domiselnih predlogov za razvoj turizma in možnostmi za njihovo uresničitev.
Več o ... Več »
Trapisti, družinska tradicija in ljubezen – ter prvo čokoladno vino v Sloveniji

11.10.2015

Sodobna zgodba z več kot stoletje staro patino. V 19. stoletju so jo začeli pisati menihi trapisti na gradu Rajhenburg pri Krškem in domačin Anton Kunej, ki je tedaj začel z vinogradništvom in vinarstvom v istoimenskem kraju pod grajskim hribom, današnji Brestanici. Dobrih sto let pozneje jo nadaljuje tretja generacija Kunejevih, ki je družinsko tradicijo domiselno prepletla s trapistovsko dediščino – izdelavo čokolade. In ustvarila prvo čokoladno vino v Sloveniji: Chocolat Impérial.
Več o ... Več »
Znamka Mesta – knjiga dr. Andreja Pompeta

19.08.2015

Izšla je knjiga Znamka Mesta. Pomemben ustvarjalec pozicije mesta v konkurenčnem okolju izpod peresa dr. Andreja Pompeta, ki jo je založila založba Urbanističnega inštituta Republike Slovenije, kjer jo lahko tudi kupite. Vsebina knjige je mesto in njegova znamka – vsebina, ki je doslej le redko bila tako celovito obravnavana, da jo je bilo mogoče zajeti v okviru ene knjige.
Več o ... Več »
Premalo resni, ko gre za turizem, preresni za zgodbe?

06.08.2015

Slovenski turizem premore toliko pravljičnih, vznemirljivih, nenavadnih, osupljivih, hudomušnih, izmišljenih, zgodovinskih in drugih zanimivih zgodb! A kaj, ko se sramežljivo zadržujejo nekje v ozadju ...
Več o ... Več »
Bohinjska turistična sirarska pot: mlečne dobrote izpod Julijcev

04.06.2015

Mohant. Značilni pikantni bohinjski sir se mi je pred dobrim desetletjem povsem zameril. Njegov močan okus je pobil vse preostale, ki so jih premogli drugi bohinjski siri, in zdelo se mi je, da se ga ne bom nikoli znebila. »Ah, očitno ste poskusili čisto prestar mohant,« zmaje z glavo Dušan Jovič s kranjskega zavoda kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. »Pokusite ga znova!« In sem ga, dober mesec staranega. Zamera se je razblinila kot milni mehurček. Okus za bogove!
Več o ... Več »
Želja po lokalni hrani – priložnost za Slovenijo

04.06.2015

Si je morda kdo ogledal ameriški dokumentarni film Siti (Fed Up, 2014), ki razgalja razsežnosti vpliva ameriške prehrambne industrije na zdravje otrok? Ali bolje rečeno: ne-zdravje. Strašljiva debelost, ki pri otrocih povzroča vrsto bolezni, za katere ne bi smeli obolevati pri tako rosnih letih, njihov strah pred prezgodnjo smrtjo zaradi njih, nemoč ob neuspešnih shujševalnih poskusih ...
Več o ... Več »
Inovativno ustvarjanje turističnih produktov – TURiNO

15.02.2015

Ustvarili smo inovativen način ustvarjanja privlačnih turističnih produktov in ga preizkusili v praksi – odlično deluje.
Več o ... Več »
Izdelava uresničljive strategije v turizmu

11.02.2015

Priprava strategije je bila vedno ena težjih nalog. V turizmu je stopnja te težavnosti še toliko večja, ker
Več o ... Več »
Je Slovenija lahko »najlepša dežela na svetu«?

04.02.2015

Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Fijet, je pred časom posrečeno parafraziral navdušenje ljubljanskega župana Zorana Jankovića nad slovensko prestolnico (Ljubljana je najlepše mesto na svetu!): Zakaj ne bi rekli, da je Slovenija najlepša dežela na svetu?
Več o ... Več »
Primerjalna analiza kvalitativnih kriterijev urbanizma in tržne znamke

10.09.2014

Interaktivnost, multidisciplinarnost, sinergija in soodvisnost so pojmi, ki se očitno vpletajo v upravljanje vsakega odgovornega mesta in njegovih voditeljev.
Več o ... Več »
Znamka mesta – kako jo zaščititi.

06.04.2014

Intervju z direktorjem ITEM, ene izmed vodilnih pravnih pisarn za znamke, modele in patente v Sloveniji.
Več o ... Več »
Kakšne liderje bomo volili?

01.12.2011

Lahko na politike gledamo kot na tržne znamke in jih preučujemo z metodami, ki jih uporabljamo za preučevanje znamk? Seveda, tudi politiki so namreč tržne znamke. To postanejo takoj, ko stopijo na trg oziroma pred (potencialne) volivce.
Več o ... Več »
Zakaj sta se nam zamerila LDS in Zares?

29.11.2011

Na racionalni ravni se zdi, da ne bi smelo biti večjih ovir za prodor LDS in Zares v naslednji parlament. V primerjavi z ostalimi strankami, ki tekmujejo za tople parlamentarne sedeže, nimajo slabših kadrov. Menim, da bi jih po vrsti kriterijev bi jih lahko ocenili celo kot bolj strokovne. Njihovi programi so videti pametni.
Več o ... Več »
Vstopamo v zaključno fazo predvolilnega boja

28.11.2011

Še manj kot teden dni je do dne, ko bomo odločali o tem, kdo nas bo vodil prek vseh ovir in preprek, ki nas čakajo naslednjih nekaj let. Pričakovali bi, da bodo politiki skrbeli, da se bodo njihovi profili vedno bolj kristalizirali, da bodo vedno bolj osredotočeni na svoja stališča, ki jih bodo jasno zagovarjali in nas ravno s svojo jasnostjo skušali potegniti k sebi. Pa jih tako tudi vidim
Več o ... Več »
Spremembe v poziciji politikov po prvih soočenjih

22.11.2011

V prejšnjem članku Zaznavanje politikov po prvih soočenjih smo predstavili spremembe pri zaznavanju Boruta Pahorja, Janeza Janše in Gregorja Viranta. Danes vam predstavljamo še profil Zorana Jankovića in Radovana Žerjava, v uvodnem delu pa tudi spremembe pri poziciji kandidatov glede na njhov zaznan vrednostni sistem.
Več o ... Več »
Zaznavanje politikov po prvih soočenjih

21.11.2011

Sodelovanje v anketi, do katere lahko dostopate na spletni strani finance.si/anketa_volitve še vedno ni usahnilo. Do nedelje 20. novembra je v anketi sodelovalo že skoraj 4.000 anketirancev, do konca je anketo rešilo že več kot 1.700 ljudi.
Več o ... Več »
Zaznan profil slovenskih politikov po prvih soočenjih

15.11.2011

V četrtek, 10. novembra, so se začela prva volilna soočenja. Za vse, ki spremljamo raziskavo percepcije, je bilo veliko vprašanje, kako bodo soočenja vplivala na zaznavanje politikov.
Več o ... Več »
Vrednote tržnih znamk in vrednote politikov

09.11.2011

Vrednote tržne znamke so poleg osebnosti znamke temelj, ki omogoča identifikacijo potrošnikov z znamko.
Več o ... Več »
Značilnosti znamk in značilnosti politikov

07.11.2011

Eden od pomembnih elementov pri določanju kakovosti pozicije znamke na trgu so torej značilnosti, ki jih anketiranci pripisujejo posamezni znamki.
Več o ... Več »
Kako zaznavamo naše politike?

04.11.2011

Tudi politiki so znamke! Tako kot druge znane osebnosti, izdelki, storitve, podjetja, mesta, dogodki itd. Zato je odločitev, koga bomo volili, zelo podobna odločitvi, katero znamko izdelka bomo izbrali pri nakupovanju v trgovini.
Več o ... Več »
Novi trendi 2020

02.11.2011

BrandBusinessSchool je bil v Londonu na odkrivanju novih trendov, spoznavanju smernic, ki razkrivajo nove vrste obnašanja in odnosov. Šli smo po napotke za vse, ki se znajo pravočasno prilagoditi in se želijo naučiti hipno reagirati na prihajajoče spremembe.
Več o ... Več »
Državna znamka – samo igra besed?

10.10.2011

Znamka je pojem, ki zavzema spekter vsega, kar si lahko pridobi določeno prepoznavnost, kar ima jasno identiteto in zastopa določeno idejo, organizacijo, skupino produktov ali izdelek oziroma storitev samo ter skupino ljudi. Tako je pojem »državna znamka« nekaj povsem jasnega in normalnega. Vendar ni vse tako enostavno in jasno, saj primeri iz življenja kažejo, kako malo se je do sedaj na tem področju dejansko naredilo odnosno uredilo.
Več o ... Več »
Identifikacija potrošnika s tržno znamko

10.10.2011

Vse večje zanimanje za identifikacijo potrošnika s tržno znamko ni presenetljivo, saj identifikacija kot psihološka vez med potrošnikom in tržno znamko pomembno vpliva na posameznikovo potrošniško vedenj
Več o ... Več »
Percepcija znamke in identifikacija potrošnikov z znamko sta ključna koncepta sodobnega znamčenja.

10.10.2011

Aktualne akademske in praktične ugotovitve zadnjih let v ospredje postavljajo nove koncepte pri upravljanju tržnih znamk. Dva koncepta, ki sta med seboj povezana, sta vedno bolj aktualna. Gre za koncept identifikacije potrošnikov z znamko in koncept percepcije znamke.
Več o ... Več »
Dober brif je dober začetek znamčenja

30.09.2011

Izposojam si besede Chrisa Herda iz članka The Client Brief: "Skušajte za minuto pozabiti, da dajete napotke agenciji za akcijo za uvajanje vaše nove tržne znamke in si namesto tega predstavljajte, da stojite na rečnem bregu, ker želite zgraditi most, ki bo povezal oba bregova. Z vami sta arhitekt in projektant.
Več o ... Več »
Znamkovne zgodbe

30.09.2011

Nič ni tako zapomljivega kot dobra zgodba. Kdo se ne spomni Dvornega preizkuševalca iz danes že »mrtvih« Kraljevih mesnin, Dobrih vil ali pa Frutkovih kuharjev!
Več o ... Več »
Dediščina znamke in znamkovni slog

30.09.2011

Pogosto se mi zdi, da se v naših podjetjih premalo upošteva dediščina znamke in v povezavi z dediščino tudi osredotočenje na slog znamke. Še posebej se zdi, da se ti dve za znamko pomembni izhodišči prevečkrat zanemarita, ko se menja vodstvo podjetja ali njegova uprava.
Več o ... Več »
Koliko in kako poznamo svojo znamko?

30.09.2011

Pametno je, da tržno znamko vsi, ki jo soupravljajo, poznajo. Več o njej vemo, lažje jo bomo upravljali, bolj gotovo bomo vedeli, kako njej in svojemu podjetju omogočiti uspešnejši jutri. Ampak, več je lahko tudi preveč! Preveč podatkov lahko zamegli sliko. Kje je meja, kje je prava mera?
Več o ... Več »
O znamki kot inovaciji

30.09.2011

O inovacijah je v zadnjih letih mnogo govora. Predvsem je poudarek na novih tehnologijah in postopkih, materialih in deloma organizaciji. Ves čas pa so pred našimi očmi inovacije, ki prihajajo iz sveta tržnih komunikacij, a se nanje ne gleda kot na inovativnost, marveč se jih obravnava bolj kot ideje, s katerimi želimo opozoriti trg nase in na naše izdelke. Da bomo razumeli zakaj je vsaka tržna znamka inovacija, moramo najprej opredeliti, kaj sploh inovacija je.
Več o ... Več »
Ime znamke

30.09.2011

Ime znamke je temeljni sestavni del njene identitete. Je osnovni, najbolj statičen element, ki ga njeni upravljavci zadnjega menjajo. Ime lahko o poslu in produktih pove več kot 1000 besed in podob, gre za enega najvplivnejših elementov dotika vsake tržne znamke. Ime brez pomena, brez povezljivosti s potrošnikom, brez tistega, kar ga dela edinstveno, je slabo uporabna materija povezana z obilico stroškov.
Več o ... Več »
Televizijo spremljamo manj kot smo jo. Ali to dejstvo znamo umestiti v upravljanje naših znamk?

30.09.2011

V Sloveniji se je zadnjih desetih letih precej spremenilo spremljanje medijev kar je logična posledica radikalnih sprememb v okolju in populaciji. Uporaba interneta in njegova informacijska moč je vplivala na to, da klasične medije spremljamo manj kot smo jih še nedolgo nazaj. Podatki, ki jih »skriva« Medianina raziskava TGI kažejo, da se čas, ki ga preživljamo pred televizijo od leta 2004 krajša.
Več o ... Več »
Facebook. Kam gremo v uporabi?

30.09.2011

13.septembra 2011 je bilo v Sloveniji 660.460 imetnikov svojega Facebook profila. V štirinajstih dneh je svoje profile oblikovalo 2.240 Slovencev. Nas bo do konca leta 2012 že več kot 730.000?
Več o ... Več »
Koliko revij preberemo Slovenci? Več ali manj kot nekoč?

30.09.2011

Če je pri gledanju televizije opazen trend krajšanja časa, ki ga preživimo pred televizijskimi ekrani, se kot logično vprašanje postavlja tudi kakšen je trend pri branju revij. Jih preberemo več ali manj kot smo jih pred petimi, šestimi leti. Odgovor na to vprašanje nam pomaga najti raziskava Mediana TGI. Podatki iz raziskav od leta 2004 dalje pokažejo zanimiv trend.
Več o ... Več »
Dva pomembna nova koncepta znamčenja

30.09.2011

Aktualne akademske in praktične ugotovitve zadnjih let v ospredje postavljajo nove koncepte pri upravljanju tržnih znamk. Zelo »vroč« je koncept identifikacije potrošnikov z znamko. Ta se povezuje s konceptom percepcije konkurenčnih znamk. Po mojem mnenju sta to ključna koncepta upravljanja tržnih znamk danes in jutri.
Več o ... Več »
Študij percepcije je ključ do jedra znamke

30.09.2011

Pri upravljanju tržnih znamk se v današnjih razmerah ne moremo osredotočati zgolj na otipljive razlike med znamkami ali posameznimi izdelki. Te razlike se namreč večinoma nanašajo le na tehnološke prednosti, ki pa jih konkurenca dandanes hitro posnema, dohiti in celo nadgradi. Ključ dolgoročnega uspeha posamezne znamke je v njeni neotipljivi, emocionalni različnosti, ki se kaže v vrednotah in osebnosti znamke.
Več o ... Več »
10 let = 100 let

30.09.2011

Strokovnjaki pravijo, da se je svet v zadnjih desetih letih spremenil bolj kot prej v stotih.
Več o ... Več »
Wroclaw in znamka mesta

Andrej Pompe je med obiskom Wroclawa preveril, kako to poljsko mesto utripa kot destinacijska znamka!
Več o ... Več »
Zgodba je za uspešen turizem nujnost

Verjetno ni nikogar na tem svetu, ki ne bi rad prisluhnil dobri zgodbi. In zakaj je temu tako? Preprosto, ker je zgodba slikovit opis nekega, za poslušalca, zanimivega dogodka.
Več o ... Več »

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.