10 let = 100 let

10 let = 100 let

30.09.2011

Strokovnjaki pravijo, da se je svet v zadnjih desetih letih spremenil bolj kot prej v stotih.

Infovazija

Zdi se, da s precejšnjo lahkoto sprejmemo to dejstvo. Samo pomislite, kaj vse se je zgodilo v zadnjih desetih letih s tehnologijo. Internet je postal močan in zelo pomemben komunikacijski kanal, ki močno vpliva na naše spremljanje medijev. Televizijske programe gledamo manj, radio poslušamo manj, preberemo manj časopisov in revij[1]. Smo pa gotovo več na internetu[2]. Čas, ki ga posameznik preživi na internetu raste dobesedno iz meseca v mesec. Podatek, da ima več kot 666.000 Slovencev svoj Facebook profil je dovolj zgovoren. Samo v zadnjih treh tednih je bilo novih fejsbukašev v Sloveniji 7.780! Kako močno se je spremenila »telefonija« ni potrebno posebej poudarjati, kakšne so bile spremembe pri uporabi videa tudi ne.

Skrb zase in okolje

Močno se je spremenil odnos do okolja, kjer postaja zelen in vzdržnostni odnos do vsega okrog nas vedno bolj pomemben in prepoznaven in se ga vedno bolj prakticira. Prav tako smo spremenili odnos do samih sebe. Bistveno bolj cenimo svoje zdravje, zanj smo pripravljeni storiti marsikaj. Bolj se posvečamo sebi, za svoje »duše« in telesa skrbimo občutno bolj, kot smo to počeli pred desetletjem.

Hipermobilnost

Meje v Evropi so padle že pred dvajsetimi leti. Povzročile so radikalne spremembe v naši miselnosti, predvsem mladi so postali bistveno bolj mobilni, odprti in niso več omejeni na to, kar se dogaja v lokalnem okolju.

Revolucionizem

Vzniknila so nova revolucionarna gibanja v Severni Afriki, Aziji. Tudi tam se svet spreminja in vse to vpliva na nas in nas zaznamuje. Ne nazadnje, preživeli in izkusili smo veliko krizo, ki je v marsičem spremenila naša razmišljanja in naš način življenja.

Ljudje smo drugačni, kot smo bili. Tudi kot potrošniki.

Nedvomno smo se ljudje v zadnjih desetih letih spremenili. Spremenilo se je naše videnje sveta, spremenili smo svoj vrednostni sistem, spremenili smo svoje vedenje in spremenili smo svoj življenjski slog.

Življenjski slog postaja osnovno izhodišče ciljanja znamk in definiranja ciljnih skupin, oblikovanja znamk in oznamčenih komunikacij. Življenjski slog posameznikov in skupin posameznikov je v razbitem in individualiziranem svetu generacije Y postal nov medgeneracijskih povezovalec.

Že hiter in splošen pogled na tržna dogajanja pokaže, da se je marsikaj v našem odnosu do tržnih znamk spremenilo. Zdi se, da predvsem v škodo klasičnim, proizvajalčevim, pravim blagovnim znamkam. Primerjajte samo podatke o tem, kakšna je bila moč trgovinskih znamk leta2001 inkakšna je njihova moč danes. Kaj trgovinske znamke »počnejo«, kako se vpletajo na področja, ki so bila še pred par leti popolna domena »pravih« znamk.

Klasični trgovci uvajajo premijske znamke, uvajajo in imajo »eko« znamke, klasične trgovinske znamke, ki smo jih poznali še pred par leti se na nek način počasi umikajo. Diskontni trgovci odpirajo vrata znamkam, širijo svoj asortiman in se v več elementih bližajo klasičnim trgovcem. Potrošniki postajamo »racionalni« kupci. Primerjava podatkov, kje kupuje zgornjih 10 odstotkov populacije po socio-ekonomskem položaju pokažejo, da nas ni več »sram« vstopiti v diskontno trgovino in opraviti »racionalnega« nakupa.

Ob rastočih in razvijajočih trgovinskih znamkah ni posebej vidnih kazalcev, da bi globalne znamke izgubljale svojo moč. Po podatkih študije Interbranda je med petdesetimi najmočnejšimi znamkami samo deset takšnih, ki so v letu 2010 nazadovale. To pomeni, da tudi te znamke večajo svoje tržne deleže in še dodatno ožijo prostor lokalnim in regionalnim znamkam.

Ta dejstva nas vodijo do naslednjih pomembnih zaključkov:

  • Upravljanje znamk je v zelo konkurenčnem tržnem prostoru zelo osredotočeno delo. Tri besede so pri upravljanju znamk danes ključne: fokus, fokus, fokus.
  • Če so bili pri opredeljevanju ciljnih skupin do 'predvčerajšnjim' ključni demografski opredelitelji, če so bili 'včeraj' ključni opredelitelji, ki so združevali posamezne generacije ali posamezne dele generacij, je 'danes' ključni kriterij opredeljevanja ciljnih skupin njihov življenjski slog.
  • Za opredeljevanje in spoznavanje ciljnih skupin s pomočjo življenjsko stilskih opredeliteljev je koristno orodje 'skrito' v raziskavi Mediana TGI. Poleg opredeljevanja ciljne skupine omogoča tudi izdelavo medijskega profila ciljne skupine, ki je odlična osnova tako za kreiranje znamkinih komunikacij kot za načrtovanje najbolj primernih medijskih in komunikacijskih kanalov.

[1] Delež tistih, ki televizijske programe spremljajo manj kot 14 ur na teden se je od leta 2004 povečal za sedem odstotnih točk, delež tistih, ki radio poslušajo manj kot 10 ur na teden se je od leta 2007 povečal za skoraj 10 odstotnih točk. Število tistih, ki ne preberejo nobenega časnika se je od leta 2004 povečalo za 131.000 in število tistih, ki preberejo več kot pet revij, se je od 147.000 v letu 2004 zmanjšalo na 56.000 v prvi polovici leta 2011. Podatki veljajo za populacijo v starosti 15 – 75 let. Vir: Mediana TGI, 2004 – 2011/01.

[2] V Sloveniji je število ljudi v starosti 15 – 75 let, ki od doma dostopajo do interneta vsak dan ali skoraj vsak dan, je trikrat večje kot leta 2004. Vir: Mediana TGI, 2004 – 2011/01.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.