Dober brif je dober začetek znamčenja

Dober brif je dober začetek znamčenja

30.09.2011

Izposojam si besede Chrisa Herda iz članka The Client Brief: "Skušajte za minuto pozabiti, da dajete napotke agenciji za akcijo za uvajanje vaše nove tržne znamke in si namesto tega predstavljajte, da stojite na rečnem bregu, ker želite zgraditi most, ki bo povezal oba bregova. Z vami sta arhitekt in projektant. Za vas je pomembno le to, da bosta zgradila učinkovit most. Kaj naj bi jima povedali? Najprej, kje naj bi se most začel – točka A in kje naj bi se most končal – točka B. Morda še, kakšna vozila bodo vozila preko ter ali bo mogoča plovba pod njim. Nikakor jim ne govorite, kako naj most zgradijo. To je njihovo delo. Dogovorite se za rok in počakajte na idejni projekt s skicami ter pojasnili.«.

Podobno je s posredovanjem brifa agencijam – ta naj bo jasen in kratek. Ključna podatka sta:

a) Kje ste sedaj?

b) Kam bi radi prišli?

c) Kdo vam bo omogočil uresničitev ciljev?

Velja enostavno pravilo – čim boljši je napotek, tem boljši so rezultati. Dober brif ključno vpliva na končni rezultat, na uspešnost uvajanja nove znamke. Jasnost brifa pomeni, da se bo za kreativni proces porabilo manj časa, predvsem, ker ne bo nepotrebnih nerazumevanj. Spomnim se odličnega in jasno pripravljenega brifa, ki je naročniku »pripeljal« več v bistvu identičnih kreativnih rešitev. Agencije, ki so pripravljale materiale so jasno vedele, kje je podjetje danes, kam želi jutri in s kom želi te cilje doseči (koga ciljajo).

Brif je odgovoren, dobro in tehtno premišljen dokument, ki služi obema stranema kot strateška rdeča nit. Vsak brif, ne glede na velikost ali obseg projekta, naj bi dosegel tri ključne cilje: a) boljše, bolj učinkovito in merljivo delo, b) prihranek časa in denarja ter c) transparentno denarno nadomestilo za pripravljen projekt. Avtor prej omenjenega članka pa poudarja še nekaj: »Tako naročniki kot agencije verjamejo, da je kombinacija pisnega in ustnega brifa najboljša. Strinjajo se tudi, da naj bo cilj popolnoma jasen. In končno, naj bo čim bolj kratek, za kar je potreben čas.« Naj slednje začinim z besedami B. Pascala iz njegovih Lettres Provinciales (1657): »Moje pismo je žal daljše, ker nisem imel časa, da bi ga naredil krajšega.«.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.