Tourism

Gorsko kolesarstvo je v Sloveniji razcvetu – ne glede na številne omejitve, ki narekujejo njegov zakonit razvoj. »Zdajšnje razmere škodijo vsem. Naravi, ker kolesarjev ni mogoče nadzirati in usmerjati. Nam, ki spodbujamo razvoj gorskega kolesarstva. Lokalnim skupnostim in turističnim ponudnikom, ker jim ne omogočajo gospodarskega razvoja. In navsezadnje kolesarjem, ki jim nenehno grozi, da se bodo znašli v neprijetnem položaju,« povzame Peter Dakskobler, soorganizator odmevnega festivala Soča Outdoor, tudi član konzorcija Odprimopoti.si.

Se spominjate filmske uspešnice Popolni spomin (Total Recall) iz leta 1990, v kateri je glavni junak v podobi Arnolda Schwarzeneggerja odpotoval na virtualne »počitnice« na Mars? Kdo bi si tedaj mislil, da bi lahko čez dobri dve desetletji film že arhivirali v predal realističnih filmov in ne znanstveno-fantastičnih? (No, vsaj deloma.)

Trojanske krofe je mogoče kupiti samo tam, kjer jih pripravljajo – na Trojanah. Kupiti jih je mogoče samo sveže, še tople; nikoli jih ne pripravljajo na zalogo. V petinpetdesetih letih oziroma odkar jih cvrejo, so jih ocvrli in prodali okoli 110 milijonov.

»Zakaj Slovenija ni gorskokolesarski raj?«, so se spraševali govorci na okrogli mizi na sejmu Natour Alpe-Adria, ki je bil zadnji teden januarja 2016 na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

»Majhna Slovenija premore obilje privlačnosti in aktivnosti, ki nekajkratno presegajo velikost države. Celo serijski obiskovalci Slovenije, kakršen sem sam, pogosto obstanemo in ostrmimo, osupli nad lepoto dežele,« pravi o Sloveniji Steve Fallon, popotnik in pisec, avtor prvega turističnega vodnika po samostojni Sloveniji v angleškem jeziku.

Poznate spletni portal EathWith (www.eatwith.com)? (Kar bi lahko prevedli v Jejte z ...) Na njem Laila, Maročanka, ki živi v ZDA, vabi takole: »Prihajam iz barvitega Maroka. V moji kulturi je gost dar. Doživite ta čudoviti delček sveta ...« Skozi kulinariko. Laila vabi goste na svoj dom, v svojo kuhinjo. Je ena od ponudnic kulinaričnih doživetij na portalu, ki ljubiteljem kulinarike omogoča, da to spoznavajo najbolj neposredno: pri domačinih

Dnevi slovenskega turizma 2016 so bili docela v znamenju apela za re-invencijo slovenskega turizma. Na vseh ravneh. O njej smo se pogovarjali z dr. Dejanom Križajem, predavateljem na Turistici, fakulteti za turistične študije v Portorožu. Pred slabim desetletjem je spodbudil odprtje Banke turističnih priložnosti Slovenije pod okriljem Slovenske turistične organizacije za zbiranje in povezovanje domiselnih predlogov za razvoj turizma in možnostmi za njihovo uresničitev.

Sodobna zgodba z več kot stoletje staro patino. V 19. stoletju so jo začeli pisati menihi trapisti na gradu Rajhenburg pri Krškem in domačin Anton Kunej, ki je tedaj začel z vinogradništvom in vinarstvom v istoimenskem kraju pod grajskim hribom, današnji Brestanici. Dobrih sto let pozneje jo nadaljuje tretja generacija Kunejevih, ki je družinsko tradicijo domiselno prepletla s trapistovsko dediščino – izdelavo čokolade. In ustvarila prvo čokoladno vino v Sloveniji: Chocolat Impérial.

Slovenski turizem premore toliko pravljičnih, vznemirljivih, nenavadnih, osupljivih, hudomušnih, izmišljenih, zgodovinskih in drugih zanimivih zgodb! A kaj, ko se sramežljivo zadržujejo nekje v ozadju ...

Mohant. Značilni pikantni bohinjski sir se mi je pred dobrim desetletjem povsem zameril. Njegov močan okus je pobil vse preostale, ki so jih premogli drugi bohinjski siri, in zdelo se mi je, da se ga ne bom nikoli znebila. »Ah, očitno ste poskusili čisto prestar mohant,« zmaje z glavo Dušan Jovič s kranjskega zavoda kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije. »Pokusite ga znova!« In sem ga, dober mesec staranega. Zamera se je razblinila kot milni mehurček. Okus za bogove!

Si je morda kdo ogledal ameriški dokumentarni film Siti (Fed Up, 2014), ki razgalja razsežnosti vpliva ameriške prehrambne industrije na zdravje otrok? Ali bolje rečeno: ne-zdravje. Strašljiva debelost, ki pri otrocih povzroča vrsto bolezni, za katere ne bi smeli obolevati pri tako rosnih letih, njihov strah pred prezgodnjo smrtjo zaradi njih, nemoč ob neuspešnih shujševalnih poskusih ...

Ustvarili smo inovativen način ustvarjanja privlačnih turističnih produktov in ga preizkusili v praksi – odlično deluje.

Priprava strategije je bila vedno ena težjih nalog. V turizmu je stopnja te težavnosti še toliko večja, ker

Drago Bulc, predsednik Društva turističnih novinarjev Slovenije Fijet, je pred časom posrečeno parafraziral navdušenje ljubljanskega župana Zorana Jankovića nad slovensko prestolnico (Ljubljana je najlepše mesto na svetu!): Zakaj ne bi rekli, da je Slovenija najlepša dežela na svetu?

Interaktivnost, multidisciplinarnost, sinergija in soodvisnost so pojmi, ki se očitno vpletajo v upravljanje vsakega odgovornega mesta in njegovih voditeljev.

Intervju z direktorjem ITEM, ene izmed vodilnih pravnih pisarn za znamke, modele in patente v Sloveniji.

Andrej Pompe je med obiskom Wroclawa preveril, kako to poljsko mesto utripa kot destinacijska znamka!